»Mi imamo vrata vedno odprta! Pirančani prihajajo, med njimi starejše žene, turisti... Mnogi nam rečejo kar "šmirglarji". Vsem se zdi to tak biserček, premik v kvaliteti življenja našega mesta.«

Kaj vse lahko zraste iz preprostega 'šmirglanja'! V Piranu so dokazali, da se lahko zgodi tudi pravi 'restavratorski bum'! Toda tega pred tremi leti, ko sta začela delovati prva študijska krožka pod mentorstvom upokojene vzgojiteljice, Natalije Planinc, še niso mogli vedeti. Tedaj so se začeli učiti prvih korakov, predvsem odstranjevanja nesnage in razpadajočih barv, lakov in drugih nanosov na kose pohištva, ki so jih našli v družinski zapuščini, v kleteh, na podstrešjih ali v starih gospodarskih poslopjih, zato se jih je prijelo ime 'šmirglarji'. Učili so se pod vodstvom izkušenega mojstra, upokojenega restavratorja in modelarja Poldeta Belca. Spoznavali so zakonitosti materialov, metode čiščenja, odstranjevanja zajedavcev ... Preden je prišlo na vrsto popravljanje in nadomeščanje propadlih delov z novimi, so morali spoznati tudi osnove umetnostnih slogov, se seznaniti z bivalno kulturo v posameznih obdobjih, z nekdanjimi obrtniškimi delavnicami v domačem zaledju, veliko pa so se naučili tudi z branjem literature, z izmenjavo izkušenj ter z obiskovanjem in prirejanjem razstav. Mentorica ima bogate izkušnje, saj je v osmih letih pod njenim vodstvom delovalo kar 15 študijskih krožkov. Vsi so bili dobro obiskani, nedvomno tudi zato, ker velja Natalija Planinc za umetnico medosebnih odnosov. Pomembno je, da zna za delo navdušiti tako člane skupine kot tudi lokalno skupnost, pridobiti pokrovitelje in sodelavce, pritegniti pozornost medijev in iz predstavitve dejavnosti narediti odmeven kulturni dogodek. Navdušenja za delo v krožku je bilo po dveh letih toliko, da so prvotni člani ustanovili društvo Anbot, in zdaj že v okviru društva delujeta dva krožka. Med piranskimi "šmirglarji" so ljudje različnih narodnosti, različnih poklicev in predznanj, pripadajo različnim generacijam, vendar uspešno sodelujejo, čeprav so se morali vsega naučiti povsem na novo. Sprva so imeli stisko s prostorom, dveletno uspešno delo pa je pritegnilo pozornost javnosti, tako da imajo zdaj tudi svoj sedež, pravo majhno restavratorsko središče in stičišče na Župančičevi ulici, ki jim ga je prijazno odstopil piranski podjetnik in galerist Gašpar Mišič.