V Sloveniji so študijski krožki zaživeli po osamosvojitvi, leta 1993. Njihovo 30-letnico smo torej praznovali leta 2023, in sicer v povezavi s projektom Podnebni cilji v vzgoji in izobraževanju v Snoviku, kjer so bile podeljene nagrade najdlje delujočim mentorjem. Nekateri so aktivni že vseh 30 let! Po uspešnem uveljavljanju in bogatem odtisu zlasti v lokalnih okoljih, kar smo periodično analizirali že doslej in objavili v različnih zbornikih, smo analizo tokrat usmerili v vrzeli, ki jih z različnimi spodbudami nismo uspeli zapolniti. To sta na primer neuravnotežena struktura udeležencev (stalno in izrazito prevladujejo ženske po 50 letu starosti) in – zanimivo in novo – vpliv strukture sodelujočih organizacij. Mlajše in tudi moške namreč vključujejo zlasti nevladne ustanove in zasebniki. Analiza je bila skupaj z objavami, nanizanimi v rubriki Objave, podlaga za pripravo Vizije nadaljnjega razvoja študijskih krožkov. V njej sta opredeljeni smer razvoja za bodočih 5 in 30 let. Vabljeni k ogledu.

Ohraniti velja:

• približno regijsko ravnotežje števila izvedb in izvajalcev,
• dostopnost,
• medgeneracijsko zasnovo posameznega ŠK,
• ravnotežje med notranjo dinamiko skupine in njeno odprtostjo/ navezavo na lokalni kontekst.

Spremeniti velja:

• strukturo udeležencev po spolu (v korist moških) in starosti (v korist mladih),
• izboljševati kadrovsko in infrastrukturno podporo,
• povečati financiranje izvedb v okviru usmeritev ZIO-18, ReNPIO 20222-2030 in
• ponuditi in razviti nove vsebine in pristope npr. v podporo zelenim kompetencam.