Temeljna načela študijskih krožkov se večinoma nanašajo na način njihovega delovanja:

• enakost in demokracija (načelo se nanaša na odnose v skupini)
• izkušnje in sodelovanje (načelo se nanaša na odgovornost posameznika)
• svoboda oblikovanja ciljev, izbire kraja, časa, zahtevnosti in intenzitete,
• kontinuiranost, načrtovanje in aktivno sodelovanje,
• učno gradivo (načelo se nanaša na materialne pogoje),
• prepletanje prostovoljstva in državnega financiranja (za učna gradiva,vabljene iitd.);
• sprememba na osebni in skupnostni ravni ter
• akcija.

Cilji in namen krožkov se s časom spreminjajo. Sprva so imeli vlogo širitve učne ponudbe za odrasle in demokratizacije družbe, po desetletju je prišel v ospredje njihov namen boljša dostopnost učenja, motivacija pretežno nezainteresiranih odraslih za učenje in vključevanje ranljivih ciljnih skupin v družbo (razvoj).

Študijski krožki so torej oblika sodelovalnega učenja (doživljanja, povzemanja) z značilno sestavo skupine (heterogena struktura, homogen interes), v kateri se vzpostavi pozitivna soodvisnost odgovornih posameznikov in se razvijajo sodelovalne spretnosti (komunikacija, spoštovanje različnosti in dogovorov). Pri nekaterih lahko govorimo tudi o sekundarni skupnosti.