Knjiga nam prinaša 36 receptov za jedi slovenske tradicionalne kuhinje, ki so urejeni glede na prevladujoče zelišče. Našli bomo inovativne in preproste recepte za jedi z zelišči, kot so bazilika, čemaž, drobnjak, vrtni janež, prava kamilica, koper, velika kopriva, navadna kumina, vrtni majaron, melisa, poprova meta, peteršilj, navadni regrat, navadni rožmarin, prava sivka, vrtni šetraj, vrtni timijan in žajbelj.

Recepti za predjedi, glavne jedi in sladice bodo v pomoč vsem, ki se lotevajo kuhanja jedi z začimbami z domačega vrta. Kulinarična dediščina Bele krajine je zaloga znanja, ki nam vsem omogoča ne le popestritev jedilnika, ampak tudi izboljšanje zdravja. Poceni in zdravo ni ceneno, ampak tipično naše.

Z zelišči in zeliščarstvom se v Beli krajini redno in celovito ukvarjajo že od leta 2015 dalje. Za Kulturnim domom Črnomelj je zasajen zeliščni vrt, gojenje zelišč in njihovo nabiranje pa redna tema v Beli krajini, kjer študijske krožke izvajajo že 25 let. Zato ni presenečenje, če se redno pojavljajo kulinarične teme (npr. Prehrana v Velikem Nerajcu, Kulinarične posebnosti Bele krajine, Gribeljska čebula in drugi), ki so jih vodili sodelavci ZIK Črnomelj in njihova vodja, ena prvih mentoric študijskih krožkov v Sloveniji, mag. Nada Žagar. Ne gre le za teorijo, ampak povsem praktično vsakdanjo skrb za zelišča.

Recepte v knjižici Zelišča v kulinariki so zbrale in zapisale domačinke skupaj z mentorico Ireno Bohte, pri čemer so si pomagale s pripovedovanji starejših Belokranjcev. »Velikokrat berem, kaj vse je zdravo, kaj vse bi bilo dobro uživati: česen za to, peteršilj pomaga tukaj, origano in majaron drugje, in potem še razna zdravilna zelišča za čaje, obkladke ... Najboljše je, da čim več različnih začimbnih zelišč redno uporabljamo v vsakodnevni prehrani.« pravi udeleženka ŠK Zelišča v kulinariki ga. Indihar, ki nadaljuje: »Spominjam se, da je mama zelo rada uporabljala žajbelj. Vedno je rekla, da žajbelj na vrtu odganja smrt, v loncu pa ozdravi telo. Uporabljala ga je pri vseh mesnih, velikokrat pa tudi v krompirjevih in fižolovih jedeh. Vedno smo imeli suhega za pozimi. Takrat smo ga tudi s pridom uporabljali pri karameliziranem sladkorju, zalitem z mlekom. Po takšnem mleku je tudi prehlad hitro popustil.«