Ob letošnjem barbarnem, 6. decembra 2020, smo na spletnem dogodku predstavili knjigo Borl v 20. stoletju, s čimer zaključujemo večletni projekt društva.

Knjiga Borl v 20. stoletju prinaša celovit pregled zgodovine Borla v burnem obdobju 20. stoletja, ki je temeljito spremenilo politične in družbene razmere v Evropi in poseglo v usodo slovenskih gradov. Izšla je kot peta v društveni zbirki Svet Belanov in je v vsebinskem smislu nadaljevanje monografije Grad Borl, ki smo jo izdali leta 2010.

Člani društva smo v okviru posebnega študijskega krožka z brskanjem po domačih in tujih arhivih ter ob stikih s številnimi posamezniki zbrali veliko zanimivih dokumentov, pričevanj in fotografij. Ob tem smo vedno bolj ugotavljali, da o zgodovini Borla v 20. stoletju še ni bilo veliko napisanega. Podatki v literaturi so skopi, ohranjeni arhivski viri pa razdrobljeni in nepopolni. Prav to nas je spodbudilo k odločitvi, da moramo zbrano gradivo urediti in objaviti v knjigi. K sodelovanju smo povabili še nekatere strokovnjake in tako je nastala obsežna knjiga, ki prinaša nov vpogled in doslej še neznana dejstva o zgodovini Borla v 20. stoletju.

V knjigi je zbranih sedem samostojnih prispevkov osmih avtorjev. Vsak od njih je posvečen posebnemu vidiku oz. posebnemu obdobju zgodovine Borla. Prvi in najobsežnejši prispevek Sonje Golc in Mire Petrovič opisuje zgodovino Borla od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne. Z naslovom Med plemiči, gospodarstveniki, pustolovci in špekulanti: Borl v prvi polovici 20. stoletja sta avtorici želeli opozoriti na mnoge spremembe pri lastništvu gradu, ki so bile posledica spremenjenih družbenih razmer po 1. svetovni vojni. Kakor mnogi slovenski gradovi je v tem času tudi Borl prenehal biti plemiško domovanje in je postal veleposestvo v lasti delniške družbe Borlin. Velikopotezni načrti novih lastnikov pa se niso uresničili, saj je v poslovanje posestva Borl najprej zarezala velika gospodarska kriza, dokončno pa je načrte ustavila druga svetovna vojna. Dogajanje na gradu Borl v času nacistične okupacije Slovenije, ko je na gradu od 1941 do 1943 delovalo taborišče oziroma policijski zapori obravnava dr. Aleš Marđetko v prispevku Grad Borl med okupacijo 1941–1945.

Po osvoboditvi je nova ljudska oblast na pobudo domačinov in turističnih delavcev sklenila, da prenovi grad Borl in ga usposobi za razvedrilo in odmor delovnih ljudi. Obdobje tridesetih let obratovanja Letovišča grad Borl, o katerem domačini vemo vse in hkrati nič, je opisala Mateja Muršec v prispevku Letovišče grad Borl: čas, ko je Borl na široko odprl svoja vrata.

Še ena od tem, ki buri duhove, je vprašanje o opremi gradu Borl. Teme se je lotila dr. Marjeta Ciglenečki, ki v prispevku Oprema gradu Borl v 20. stoletju ugotavlja, da so se v preteklem stoletju kosi grajske opreme predvsem izgubljali, več ali manj neokrnjena je ostala zgolj grajska kapela z oltarji in drugo opremo iz 17. in 18. stoletja. V času letovišča so prostore napolnili s slikami in pohištvom iz ptujskega muzeja in Federalnega zbirnega centra, danes pa so grajske dvorane prazne.

Obdobje po zaprtju letovišča, ko se je na Borlu začela obsežna gradbena sanacija, obravnava Barbara Lečnik iz mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V prispevku z naslovom Grad Borl pod okriljem varuhov kulturne dediščine ugotavlja, da je prav dejstvo, da je Borl spomenik ljudske revolucije, igralo ključno vlogo pri pridobitvi statusa kulturnega spomenika in velikih sredstev za obsežno gradbeno sanacijo med letoma 1981 in 1990, s čimer je bil pred uničenjem obvarovan celoten grajski kompleks.

Franc Milošič se je v prispevku z naslovom Grad Borl: koga čakajo grajske sobane? posvetil obdobju 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja, ko so se porajale različne zamisli za obnovo in revitalizacijo Borla. Kot najbolj domišljenega izpostavi celovit ureditveni načrt za grad z igriščem za golf in širokim rekreacijskim zaledjem, ki pa nikoli ni bil uresničen.

Zaključni prispevek z naslovom Grad Borl, točka na turističnem zemljevidu avtorice Monike Klinc prinaša pregled publikacij, v katerih je bila predstavljana ponudba doživetij na Borlu, zlasti v času letovišča in vpogled v spreminjajočo se vlogo, ki jo je imel Borl pri razvoju turizma v regiji.

Pri nastanku knjige je sodelovalo veliko ljudi, ki so prispevali vsak svoj delež za nastanek celote. Hvala vsem avtorjem prispevkov, ki so vsak s svojega zornega kota osvetlili del borlske zgodovine v 20. stoletju. Hvaležni smo tudi vsem, ki so nam dali na razpolago svoje družinske arhive in fotografije ter jih dopolnili z osebnimi pričevanji. Finančno sta izdajo podprla Občina Cirkulane na čelu z županjo Antonijo Žumbar in Anton Krajnc, pomemben delež pa so prispevali tudi vsi, ki so s prednaročilom omogočili izdajo knjige. Hvala.

V času trajanja projekta Borl v 20. stoletju smo srečali veliko izjemnih ljudi, stkali nova prijateljstva in zastavili temelje za skupne prihodnje projekte. Z izdajo knjige smo projekt zaključili in tako na lep način obeležili tudi 15-letnico delovanja našega društva. Vsem, ki boste knjigo vzeli v roke, želimo, da bi vam bila v veselje in navdih, prav kakor je bila v navdih vsem, ki smo jo ustvarjali.

Predstavitev knjige: