Kobariški upokojenci pišejo pesmi. Zbirko začne predgovor in za njim še eden v domačem narečju, ki vam ga hoté predstavljamo v izvirniku, da vas izzovemo brati tudi narečno zapisane besede ali – kar bi bilo še bolje – da tudi sami zapišete svoje misli in pesmi na ta način. Ker jih je za prek sto strani, združene v ljubezenske, pomladne, domovinske, o človeku in podobno ter opremljene z ilustracijami, si zaslužijo vaše pozornosti.

Ježš Šimn, je rekla Mica T´Wrsnska, enkrt 59 al 60-tga lieta kje bidla spomenik S. Gregorčiča dol u Koberid tom pred Jeronowo hišo. Sm tu blj rejč, ki ž´ne ldi, sploh pa Slobejnce, de tkuo rdi pišejo pjsmi. A je tuo z´rad kakh spominu al pa trawm tom do najbč dnimo ptnajstga lieta, al z´tuok so se n´ primr ločil starši, al pa kajšna ponsrejčna ljubieznska skušnja. ´N jh nie malo, č´ gliedmo kuolk ldi žibi po tel´h hribh, graph ´n dolinh. Npa zki sploh piš´jo, al kar z hobi al z´tuo d jh tud t´druh z´mierkjo, učas´h pa sploh s´muo kako zd´klemir´jo t´ po ošterijh. ´N sm se zmislu d sm jst lih tak, sej sm ejnkrt žie dugo t´ga n´pisu edno n´ r´čun telga našga Šim´na, tisto Ujetega ptiča tožba. Ma tuo je bla le priredba, se prab d´niesm njgά oponašu, sm nriedu kar po soje. N´splošno pa sm zdi, d´ se podpisniki teleh piesmi bč al mnj n´slanj´jo n´žie prbierj´ne n´čine pisanja. Konc koncou pa tuole ni bažno, bažno je d´majo ntkaj wlje al gušta, d´ tuole n´ ku´nc pride t´ md ldi. Mi nie do telga, db sda ki prb´č analiziru use skp, sm pa zdi fajn, d´ se je tuo zguodlo n´d´ je buk´pca sda towne. Č´stitm.