Obsežnejša znanstvena monografija zbira 245 strani prispevkov, ki so jih pisali tako teoretiki kot praktiki z vse Slovenije ter avtorji iz tujine. Krožkarje v uvodu prvič nagovarja tudi minister za izobraževanje, znanost in šport, sicer pa vsebina obsega pet poglavij (sistemske možnosti za delovanje študijskih krožkov, tuje prakse, V čem se ŠK ločijo od drugih oblik izobraževanja, Mentorji so specialisti za spremembe, Mladi na brvi med deljeno odgovornostjo in pogledom v prihodnost). Cilj zbornika je podati vpogled v delovanje in prakso z različnih zornih kotov, da bi študijskim krožkom po 25 letih omogočili nadaljnji obstoj in razvoj.

Uvodoma predstavljen zakonodajni okvir (ZIO-1, 2018) v 21. členu sporoča, da so neformalni izobraževalni programi lahko v javnem interesu, kar vsaj posredno daje pravni okvir študijskim krožkom. Past take dikcije je možnost enačenja neformalnih izobraževalnih programov za odrasle z učenjem v študijskih krožkih, zato razpisna zahteva, da prijavitelj predloži program izvajanja študijskega krožka. To je v nasprotju z zasnovo ŠK, v kateri udeleženci sami skozi dialog opredelijo cilje in vsebine. Zato je bil predlagan člen, ki študijske krožke opredeli v posebnem členu: »V podporo skupnostnemu učenju v lokalni skupnosti se odraslim omogoči učenje v študijskih krožkih. Študijski krožki, ki jih ureja ta zakon, morajo biti organizirani tako, da omogočajo povezanost učenja s spremembami v okolju.«, kar določa strukturo in kadrovske pogoje ter minimalne normativne standarde kakovosti za sofinanciranje iz javnih sredstev. Predlog ni bil sprejet. Argument dela stroke je bil: zakaj bi v zakon vključevali zgolj eno od oblik neformalnega izobraževanja. Protiargument je bil, da študijski krožki niso le »ena od oblik izobraževanja odraslih«, ampak strukturni model skupnostnega učenja, ki ga v Sloveniji razvijamo več kot 25 let, kaže dobre rezultate in ga je zato vredno (kot doslej) zakonsko zaščititi. Žal protiargument v procesu sprejemanja zakona ni bil sprejet.

ZIO-1 je prinesel še eno novost, ki vpliva na poimenovanje osebja, ki izvaja neformalno izobraževanje odraslih in kadrovske pogoje za mentorje. ZIO-1 opredeljuje tri vrste izobraževalcev odraslih, in sicer:

• strokovne delavce v javnoveljavnih izobraževalnih programih za odrasle (19. člen),
• strokovne delavce v dejavnostih, to so: svetovalna dejavnost, razvojnoraziskovalne dejavnosti, druge dejavnosti (26. člen) in
• izobraževalce v neformalnih programih za odrasle (23. člen). Mentorji študijskih krožkov so po ZIO-1 »izobraževalci«.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-

Razmislek o odločanju izpostavlja, da je vsak ŠK pristen in dinamičen eksperiment. Prinaša osebno korist in lahko tudi skupni uspeh, zlasti na dolgi rok. Avtorica prispevka, dr. Nevenka Bogataj, ponovno piše o tem, da se večina mentorjev odloča pravilno, zaradi česar so študijski krožki vztrajni in gibki, kar z eno besedo pomeni »kakovostni«. A le pod pogojem, da so spontani. Dosedanje analize struktur v prispevku razširja na vpogled v njihovo delovanje in iz njega izpelje njihove današnje vloge, ki jih je več hkrati in so zahtevnejše od nekdanjega začetnega namena demokratizacije družbe.

Le redki ŠK se namreč še vidijo le kot možnost koristnega preživljanja prostega časa zase. Ljudje v študijske krožke pridejo zlasti iz naslednjih razlogov:

• dostopnost znanj, vključevanje in participacija ranljivih ciljnih skupin,
• pravica do vpliva na svojo situacijo, humanizacija medsebojnih odnosov in
• demokratizacija in uveljavljanje kulture učenja.

Nov motiv je odziv na prilagajanje spremembam v naravi (npr. klimatske spremembe) in družbi (npr. migracije), ker teorije učenje razlagajo kot odziv na tveganje, ki je spontan in ne vsiljen npr. plačan, naročen. Študijski krožki so usmerjeni v konkretne probleme, sposobni oblikovati sodelovanje akterjev, soočanje s konflikti in tveganji, kar vse prispeva k (pravilnemu) odločanju.
Za ŠK je značilno, da preizkušajo novosti in torej inovirajo prilagoditve na nepredvidljive posledice sprememb. Niso sledilci, ampak inovatorji (Federighi, 2006). Natanko to za bodoči razvoj izobraževanja odraslih predlagajo tudi novejši mednarodni dokumenti (The Future, 2019, European Education, 2019) in ustanove, ki prav slovenske ŠK navajajo kot primer dobre prakse.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-

Prof. Gregor Torkar piše o izgubljenem stiku z naravo in s seboj v globalizirani družbi. Utemeljuje in zagovarja tezo, da se razvoj lahko udejanja samo z rešitvami, ki so lokalno trajnostne in s katerimi se posameznik lahko sooča in poistoveti. Transdisciplinarno in socialno učenje omogočata izmenjavo, soočanje, utrjevanje in spreminjanje stališč, znanja, spretnosti in praks. Študijski krožki so zato ne le prostor iskanja rešitev, ampak tudi prostor za pogovore in razmislek o globalnih problemih. Na globalne izzive sodobnosti bi se bilo treba odzvati z lokalnimi rešitvami, ki so pretehtane v procesih socialnega učenja po logiki »več glav, več ve« in doseže.

Tako se rojeva inovativnost, gradi zaupanje, vzajemno delovanje in identiteta v skupnosti, ter posledično razvija trajnostna družba!

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-

Dolgoletna in večkrat na nacionalni in občinski ravni nagrajena mentorja Marija Imperl ter inž. Jože Prah predstavljata povezavo državne in občinske ravni. Njuni krožkarski dosežki so presegli meje ŠK, oživili širše območje, uveljavili poljudno znanje o gozdovih, prispevali k razvoju turizma v gozdu in k razvoju podeželja, spodbudili k učenju lastnike gozdov ter z vseživljenjskim učenjem povezali generacije. Kljub temu imata več vprašanj kot odgovorov ter usmerjata v čutenje in čudenje inteligenci narave, fotosinteze in krožnega pretoka.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-

Opis dvajsetih let dela Ljudske univerze Ajdovščina, prav tako nagrajenke in izkušenega ponudnika študijskih krožkov, obsega izkušnje več kot 80 izvedb ŠK doslej. Teme so bile različne, prav tako kraji: Predmeja na Gori, Lokavec, Dornberk, Ajdovščina, Brje, Vipava, Budanje, Vrhpolje, Podraga, Slap, Goče. Povezava generacij in povezovanje nasploh -manj in bolj izobraženih, oseb z različnim družbenim statusom, ranljivih skupin uspeva mentoricama ge. Heleni Furlan in mag. Evi Mermolja, ki se v ŠK lotevata zlasti vsebin kot so obdelovanje zemlje, vrtnarstvo, zeliščarstvo. Povezujejo jih v okrilju pojma trajnostni razvoj. V skupinah razvijajo inovativne prakse, iz katerih izhajajo nove potrebe po znanju.

ŠK Na vrtu deluje na Gočah, kjer pravijo: »Študijski krožek, prosim lepo, to ni zabava za gospodinje, to je resna stvar; je kot neke vrste goška fakulteta.« Izdelali so žajbljeve bombone, zeliščno sol, korenčkovo maslo in ognjičevo mazilo. Naredile so načrt za sezonski vrt, spoznale kolobarjenje, razlike med semeni, pridelavo semen na domačem vrtu, setev in vzgoje lastnih sadik, bolezni in škodljivce. Same so pripravile naravna škropiva in gnojila. Ohranjajo kulturno dediščino: pletenje košar, ročna dela in etnobotaniko.

ŠK Od nitke do čipke omogoča doživljanje klekljanja. Pravijo: »Zame je čipka kot živi organizem, ki prikazuje trenutek krhkosti življenja. Je nežna, a hkrati močna, predvsem pa lepo ponazarja čudovito sliko, ki jo dobimo, ko prepletemo naše niti usode.« Šivanje je bilo zanimivo tako za začetnice kot za izkušene in izučene šivilje. Izkušnje so prenesle od svojih mam, babic in tet na svojo mladino.

Bralni krožki omogočajo pogovor ob knjigah in tako olajšajo nekatera ovirajoča prepričanja. Pomagajo razmeti, da »je od naše življenjske usmeritve odvisno, ali jemljemo svet kot neprijazen, nevaren, ali znamo v tem edinem svetu, ki ga imamo, poiskati tudi lepe stvari.«. Ena izmed njihovih misli pravi: »Če človek nosi svojo lastno svetilko, se mu ni treba bati teme (judovski pregovor)«.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-

Sitarstvo je izdelovanje sit iz žime konjskih repov. Opisala ga je mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je v krožku skupaj s potomci sitarjev, ki so zasebni zbiralci povezala domačine in kustosinje iz Kranja in Škofje Loke. Nekaj mesecev so spoznavali stražiška sita, raziskovali način izdelave in prodaje, nato pa eš popisali, tista, ki so ohranjena v nekaj muzejskih in zasebnih zbirkah. Mira Perne, vnukinja sitarjev, je zbrala precej fotografij sitarskih družin in družabnega življenja. Skupina je bila generacijsko in socialno preveč različna, da bi se tesneje povezala, zato je krožek usahnil, nobene prave energije ni bilo med člani, samo strokovno zanimanje, zato poročajo o razočaranju, češ »ta pa ni uspel«.

Očaranost nad barvitimi siti iz konjske žime pa je ogrela sodelavko, kustosinjo Heleno Rant in energija je zopet vzniknila, iz česar je kasneje nastal katalog, oživitev muzejskih statev za demonstracijo tkanja sit, kasneje pa še film in Sitarski priročnik - Navodila za izdelavo žimnatega sita. Razstavili smo ga in izdali kot elektronsko knjigo ter ponudili prek spletne strani Gorenjskega muzeja www.gorenjski-muzej.si . Domačini Stražišča, Strašani, so se množično udeležili odprtja in prejeli odmev celo iz ZDA, kjer je Američanka Sherry Moreno iz Wichite v Kansasu s pomočjo Googlovega prevajalnika po navodilih sama izdelala sito iz žime. Razstava Iz Stražišča po Evropi še vedno gostuje po Sloveniji, desetič je bila leta 2017 na ogled v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori. Krožek, ki ni bil nič posebnega, je torej ogrel izjemno uspešno interpretacijo zanimive kranjske dediščine.

-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-.-

Študijski krožki delujejo tudi izven meja Slovenije. Furlanija Julijska krajina samostojno financira njihovo delovanje, vpeljano s pomočjo projekta čezmejnega sodelovanja. Leden od takih primerov je na ogled na spletni strani Torre Natisone GAL, podrobneje pa so razvoj, praksa in delovanje predstavljeni v zborniku na straneh 110-118.