Vas Ladra leži na Tolminskem. Domačinom pravijo Ladrci. Hišna imena in vaški običaji, zbadljivke in legende oživljajo vsako skupnost, še posebej, če jih dopolnjujejo fotografije. Zgodovina domačega kraja je izziv, ki se ga lahko lotimo v dneh socialne izolacije, pri čemer imamo na voljo številne zglede. Avtorji pogosto za svoj motiv navajajo željo, da se preteklost, dediščina in izročilo ne pozabijo ter prenesejo kot nematerialna dediščina v prihodnje generacije. Zato so razglednice in spomini domačinov dragoceni. Govorijo o ledinskih imenih, razvoju vasi, preizkušnjah kot so potres, vojna in revščina. Četudi je Ladra pravzaprav majhna, ima štiri dele, med katerimi ima vsak svojo značilnost. Nekdanja romanja na Srpenico menda niso več redna, videti pa je moč tudi montažne hiše. Narečje je doma tudi v Ladri, narečna imena pa poznajo v podrobnosti le domačini. Morda jih obiščete kot obiskovalec, turist ali kolesar, lahko pa razmišljate ob slovarčku besed in nastanku imen. Opisana so tudi znamenja korita, gostilne, žaga in mlin, med poklici pa šivilje, krojači in čevljarji. Drat je žična vrv za spuščanje kamenja – postavljenih je bilo kar več dratov. Med običaji so predstavljeni nabiranje preščcev, miklavževanje, petje po hišah, kajenje in žegnanje … ter mnogi, ki nam pričajo o tem, da je tudi materialna skromnost lahko polna življenja in veselja. Spoznate lahko, kaj je bila šteljenga, kako je v Ladri potekalo pranje ali gašenje apna. Smeh ob zbadljivkah in legendah, zato v kratki predstavitvi lahko dodamo le še zahvalo pripovedovalcem in avtorjem knjižice, ki je nastala v študijskem krožku.