Prigode posebnežev iz Posočja so zbrali domačini, jih nato zapisali in objavili, najprej v glasilu EPIcenter, nato pa še v posebni brošuri, ki je na voljo prek spleta. Obiskali so Vrsno, Rezijo, planino Krnica, kolovrat, Bačo pri Podbrdu, Poljubinj, Kobarid, Knežo, Log Čezsoški, Prlog na Pečinah, sotočje Soče in Učje, puščavnikovo jamo nad Kobaridom. Zgodb tamkajšnjih ljudi kažejo njihovo upornost, vztrajnost, iznajdljivost, tudi sposobnost in hudomušnost, s čimer jasno kažejo, da je celo v ekstremnih razmerah možno, ne pa lahko živeti. Samosvoji, svojeglavi, ustvarjalni in celo izumiteljski, četudi »posebne vrste tiči« so delali kot kramarji, brusači, kozarji, pastirji ali pa si prislužili dar tudi pesmijo. Bili so pogosto samotarji in v nekaterih primerih brezdomci. Živeli so v drugačnih časih, kot jih živimo danes. Govorijo pa nam o univerzalnem: o kulturi in dostojanstvu človeka kot takega, o njegovi notranji energiji in posebnostih. Zaradi njih so bili vsak po svoje ožigosani, nikdar pa izločeni ter tudi nikomur niso storili nič žalega.