Študijski krožki - iz korenin k novim izzivom za življenje v skupnosti

Avtor: 
Damjana Urh, mag. Tatjana Dolžan Eržen, Matej Cepin, Franci Lajovic, dr. Nevenka Bogataj
Tip objave: 
monografija
Leto: 
2019
Kraj: 
Ljubljana
Izdajatelj: 
Andragoški center Slovenije

Učno gradivo za novince in izkušene mentorje študijskih krožkov predstavlja temelje učenja v študijskem krožku, njegovo načrtovanje, potek in zaključek. Opisani so ugotavljanje potreb, skupinska dinamika in kako damo povratno sporočilo, pa tudi vrednotenje in razmisleki ob obletnici delovanja. Tri značilnice študijskih krožkov so se namreč pokazale: medgeneracijsko sodelovanje, globoka povezava z dediščino, ki je usmerjena v prihodnost ter preseganje skupinskega delovanja v skupnostno, ki je za osebnostno in družbeno rast ključna.

Publikacija prinaša opise komunikacijskih veščin in socio-kulturne animacije. Posebej zanimiva je v delu, ki opisuje usmerjenost študijskih krožkov v oblikovanje trajnejših skupin, za katere je značilnih več ciljev hkrati. Notranjo povezavo takih skupin tvorita interes in dobri odnosi v skupini. Na podlagi dobrih odnosov se (počasi) razvije pripadnost skupini. Vodenje ima pri tem poseben pomen, saj lahko odnose spodbuja ali pa omejuje. Ne gre le za obilje komunikacije, ampak tudi za njeno verodostojnost, zanesljivost, jaz-sporočila, vpliv na pričakovanja in doseganje cilja ter obvladovanje konfliktov, ki so redna sestavina sodelovanja. Stopnjo privlačnosti v skupini imenujemo kohezivnost skupine, do katere pride verbalno in neverbalno. Vodja, ki se v primeru študijskega krožka imenuje, mentor, zna posredovati povratno sporočilo spoštljivo, a hkrati jasno tudi, kadar sporoča kaj negativnega (nestrinjanje, zahteva po izboljšanju in podobno). Delovanje majhnih skupin v Sloveniji je vsako leto bolj razpršeno, kar dobro kaže zemljevid na matični spletni strani. Vredno ga je torej preučevati tudi z vidika »kolektivne akcije« in ne le z vidika teorije učenja.