(Odlomek iz zgodbe; zbornik ŠK Zgodbarnica, 2015/2016, str. 47)

Petnajst let je minilo, odkar sem se vrnil z začasnega dela v arabskih deželah. V Iraku smo gradili vojaško bazo, zato tam ženskega sveta ni bilo, v Alžiriji pa smo gradili vodovodno in kanalizacijsko omrežje in tam so bile zaposlene tudi domačinke kot tudi sodelavke iz domovine. Položaj žensk v arabskem svetu se je v zadnjih letih močno poslabšal. Posledice vojne v Libiji, Iraku, Iranu, Libanonu, Palestini, Siriji, najbolj občutijo ravno ženske in otroci, ki so oropani srečnega otroštva, velikokrat lačni in žejni, brez prave strehe nad glavo. Ženske v arabskem svetu nimajo ravno lagodnega življenja. Prevlada moškega je vedno bolj očitna. On je glava družine, njegova je prva in zadnja. Čeprav imajo svoje žene radi, tako so mi mnogi zatrjevali, pa jih vseeno zelo omejujejo. Ženska mora ostajati doma za visokimi zidovi, ki obkrožajo njihove hiše, da jih ja ne bi videle druge moške oči. Ven lahko odide samo v spremstvu moža, in še to povsem zakrita. Naloga ženske je, da skrbi za dom, otroke, da kuha in pere. Nekoč sem vprašal enega od domačinov sodelavcev, ali ga kaj moti, da so vse ženske zakrite. Kot iz topa je odgovoril: »Ne. Ali ni lepo, da vidiš samo tiste lepe črne oči, ostalo pa si domišljaš?« Dvojna morala, doma je po internetu imel možnost gledati vso svetovno goloto. Seveda pa so razlike med ženskami na vasi in tistimi v mestu. Na vasi se oblačijo po strogih religioznih zahtevah, v mestu pa so predvsem študentke bolj svobodne in se oblačijo tudi po modnih smernicah, predvsem Pariza, kjer je prisotna močna ekonomska migracija iz Alžirije. Celo na plaži se najbolj pogumne pokažejo v bikiniju, četudi se jih veliko kopa oblečenih. Bile pa so tudi izjeme, naša alžirska zdravnica, srednjih let, se je ločila od moža, kar je za tamkajšnji svet nepojmljivo pa tudi nevarno.

Matjaž Kos, upokojeni komercialist, ki živi v Postojni; fotograf vinskih kraljic; veliko let je  služboval v arabskem svetu (Alžirija, Libija) in se je ŠK Zgodbarnica pridružil sam, ker je 'veliko lepega slišal o nas'.