Študijski krožek Zgodbarnica je krožek, ki je nastal v letu 2012 iz potrebe po druženju in pripovedovanju, po drugačnem preživljanju časa. O načrtu dela se dogovarjamo sproti, pravzaprav pa dodatnih pravil ni, ker jih nočemo. Najprej se poslušamo pri željah in predlogih, nato jih skušamo uresničiti, obenem smo krožkarji drug drugemu učitelji in učenci, ne glede na starost ali druge izvore. Spoštujemo se in imamo se radi. Postajamo družinica.

Lokalno prebivalstvo seznanjamo o našem delu z rednimi mesečnimi  članki in objavami zgodb v Občinskem glasilu. Bili smo gosti na Ra Koper, na radiu RTV SLO, na TV Galeja, RAI TS, sodelujemo s Primorskimi novicami in Primorskim dnevnikom z objavo člankov, z OŠ se povezujemo z zbranimi zgodbicami, uspešno sodelujemo z občinsko upravo, z lokalnimi društvi, s skupinami in z ostalimi pa se povežemo na otvoritveni ali zaključni prireditvi.

Vsebina krožka se naslanja na pisanje in pripovedovanje zgodb, ki lahko segajo od mamutov do ultragalaktičnih bitij, če komu tako paše, na prebiranje, učenje o pisanju, premlevanje, na pogovore ob zgodbah, na debate in oglede projekcij različnih zgodb, včasih tudi na zgodbarniške izlete. V letu 2012/2013 je bila zaključna prireditev v vasi Brezovica (Občina Hrpelje-Kozina), v letu 2013/2014 smo se septembra sprehodili po Brkinih (OHK), v letu 2014 smo gostovali v Slivju (OHK), v naslednjih letih v Rodiku (OHK), v Koprivi (občina Sežana) idr. Medse vabimo znane in manj znane goste in se sami vabimo v goste. Tako smo večini krožkarjev priredili lastne razstave, v knjižnici ali v vaških domovih. Gostovali smo v sosednjem Borštu (Italija) in sosednji Bazovici (Italija).

Letno izdelamo zbirnik, skipto, zgodb, pesmi, anekdot, receptov, legend, izmišljij ter ostalih avtorskih besedil, kar imenujemo Zgodbarnica. V posamezni skripti je 70–80 prispevkov, ki jih v celoto uredim mentorica. Zgodbarnice so objavljene na portalu Kamra ali v krajevni kozinski knjižnici. Pišemo in urejamo od septembra do maja, najprej vsako leto, od leta 2017 pa vsako drugo leto. Besedila so lektorirana, da so berljiva, narečnost še ni transkribirana, ohranja pa zapis v jezikih naših nonotov, babic, skratka prednikov in tudi nas samih.

Če bi študijski krožek Zgodbarnica morala predstaviti v enem samem stavku, bi rekla, da je prečudovit šopek različno starih ljudi med šestnajstim in osemdesetim letom, kjer se nam vsakdo lahko pridruži s svojimi zgodbami, če ne fizično, pa vsaj s svojim pisanjem.

Patricija Dodič, ŠK Zgodbarnica, mentorica